Vzpostavljena je večja transparentnost poslovanja javnega sektorja

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) ureja postopek, ki omogoča posameznikom prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo subjekti v javnem sektorju. Že v aprilu je novela ZDIJZ-C razširila krog zavezancev za dostop do informacij javnega značaja tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Za prevladujoč vpliv se šteje, če lahko navedene osebe v vaši družbi, neposredno ali posredno prek drugih gospodarskih družb ali drugih pravnih oseb zasebnega prava, izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. ZDIJZ tako določa, da so zavezanci za dostop do informacij javnega značaja vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb ter poslovni subjekti, ki so pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

Poleg razširitve kroga zavezancev, je novela ZDIJZ-C vzpostavila tudi dva nova registra, in sicer Register zavezancev za dostop do informacij javne značaja (eRZIJZ) ter spletno aplikacijo Transakcije zavezancev informacij javnega značaja (TZIJZ), ki sta začela delovati konec oktobra 2014.

Prvi register, ki omogoča javen in brezplačen dostop do vseh zavezancev za informacije javnega značaja preko spletne aplikacije eRZIJZ, vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Iskanje v registru je omogočeno na podlagi različnih kriterijev, vpis osebe v register pa vzpostavlja domnevo, da je taka pravna oseba zavezanec za informacije javnega značaja. Zavezanci se v register vpišejo neposredno na podlagi podatkov iz raznovrstnih uradnih evidenc (tudi v primeru subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava), kot tudi na podlagi elektronske prijave za vpis, pri čemer so prijavitelji oz. ustanovitelji dolžni vpisati zavezance najkasneje v 15 dneh po ustanovitvi oz. po izpolnitvi pogojev.

Drugi register pa transparentnost informacij dopolnjuje še s podatkom o pregledu transakcij v breme registriranih zavezancev, in sicer javnih gospodarskih zavodov, javnih podjetij, poslovnih subjektov v 100% lasti oseb javnega prava in drugih porabnikov proračunskih sredstev, ki so registrirani v RZIJZ. Slednje predstavlja nadgradnjo programa Komisije za preprečevanje korupcije – Supervizor, saj so v registru zajeta tudi plačila gospodarskih družb v državni lasti. Le primeru plačil fizičnim osebam in nakazil v tujino, bo aplikacija avtomatično prekrila vse osebne podatke. Spletno aplikacijo TZIJZ upravlja Uprava RS za javna plačila Ministrstva za finance, pri čemer podatke o transakcijah pridobiva iz lastnih evidenc in od bank, ki vodijo njihove transakcijske račune, in jih dnevno ažurira. ZDIJZ predpisuje tudi globe za ponudnike plačilnih storitev, v kolikor slednji posreduje napačne ali nepopolne podatke oz. podatkov ne posreduje.

Z vzpostavitvijo zgoraj opisanih registrov se bo nedvomno izboljšala transparentnost javnega sektorja, javnosti pa bo omogočen pregled nad porabo javnih sredstev.