Home / Publications / Cenzura interneta ali velik napredek pri varstvu osebnih...

Cenzura interneta ali velik napredek pri varstvu osebnih podatkov?

2014-04

To je vprašanje, ki zadnje čase odmeva v medijih in pravni stroki in o katerem se krešejo mnenja med zagovorniki varstva osebnih podatkov in privrženci neomejene svobode objavljanja informacij na internetu. Nanaša se na eno od zadnjih odmevnih sodb Sodišča Evropske Unije (SEU), v kateri je med drugim odločilo, da imajo posamezniki od tehnološkega velikana Googla pravico zahtevati izbris nekaterih podatkov, ki jih o njih zbere iskalnik.

SEU se je v zadevi C-131/12 družb Google Spain SL in Google Inc. proti španski agenciji za varstvo osebnih podatkov (AEPD) in posamezniku M. Costeju Gonzálesu v postopku predhodnega odločanja odločno postavilo na stran varstva osebnih podatkov. SEU je namreč zavzelo stališče, da imata pravici posameznikov do spoštovanja zasebnosti ter varstva osebnih podatkov načelno prednost tako nad gospodarskimi interesi upravljavca iskalnika kot celo nad interesom javnosti. Temu ni tako le v primeru, če bi se izkazalo, da vloga posameznika v javnem življenju upravičuje bolj radikalen poseg v njegove temeljne pravice.

V prvem delu se je SEU ukvarjalo z ozemeljsko veljavnostjo Direktive 46/95/ES, ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, ter s pojmom »obdelave osebnih podatkov«. Potrdilo je, da upravljavca spletnega iskalnika (Google) zavezuje evropski pravni red varstva osebnih podatkov, če ima na območju katerekoli države članice podružnico ali hčerinsko družbo, ki se ukvarja s trženjem in prodajo oglasnega prostora na iskalniku. Tudi ta dejavnost se po mnenju SEU šteje za obdelavo osebnih podatkov. Posledično je SEU v drugem vprašanju pritrdilo, da se upravljavec spletnega iskalnika, ki osebne podatke obdeluje na tak način, šteje za »upravljavca«.

Nazadnje se je SEU ukvarjalo z obsegom odgovornosti upravljavca iskalnika. Odločilo je, da je družba, ki upravlja internetni iskalnik, odgovorna za obdelavo in prikaz osebnih podatkov, pa čeprav so slednji objavljeni s strani tretjih oseb in sama torej »zgolj« indeksira podatke v obliki seznamov zadetkov iskanja.

Posledično morajo upravljavci spletnih iskalnikov ugoditi zahtevi posameznika po izbrisu tistih podatkov, ki so neprimerni ali neustrezni oz. so glede na razloge, iz katerih so bili obdelani in glede na pretečeni čas, neustrezni oz. pretirani (t.i. pravica do pozabe). To pomeni, da mora Google na zahtevo posameznika s seznama zadetkov, ki se prikaže po iskanju opravljenem na podlagi imena osebe, odstraniti vse povezave na spletne strani, ki jih objavljajo tretje osebe in kjer se nahajajo informacije, ki se nanašajo na to osebo. Ta obveznost velja, četudi ime ali informacije predhodno ali sočasno niso izbrisane iz tretjih spletnih strani, če je njihova objava povsem zakonita in tudi, če tak seznam zadetkov posamezniku sploh ne povzroča škode.

Če upravljavec spletnega iskalnika zahtevi osebe ne ugodi, se prizadeta oseba lahko obrne na nacionalni nadzorni organ (npr. v Sloveniji na Informacijskega pooblaščenca) ali sproži ustrezen sodni postopek. V Googlu so se na sodbo SEU že odzvali in sporočili, da bodo za izbrise zastarelih informacij iz brskalnika potrebovali več tednov.