Home / Publications / Glavni delodajalec - definicija za potrebe davkov

Glavni delodajalec - definicija za potrebe davkov

2014-10

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) je v začetku novembra objavila mnenje, v katerem bistveno spreminja stališče, kaj pomeni »glavni delodajalec« za namene obračunavanja davkov.

Kadar delavec prejema dohodke iz zaposlitve od dveh različnih oseb, Zakon o dohodnini (ZDoh-2) določa, da lahko samo glavni delodajalec pri obračunu upošteva dohodninske olajšave in dohodninsko lestvico, drugi delodajalec pa mora od davčne osnove odvesti fiksno 25% akontacijo dohodnine, brez upoštevanja olajšav.

V preteklosti je veljalo, da je glavni delodajalec tisti, pri katerem delavec doseže pretežni del svojega dohodka iz delovnega razmerja: Link

Taka definicija pa je povzročala probleme predvsem v primerih, ko se je dohodek iz zaposlitve izplačeval za nazaj (npr. izplačilo plač na podlagi delovnopravnega spora), saj je lahko znesek naknadno izplačanih plač presegel znesek tekočih plač v koledarskem letu. Posledično je »bivši« delodajalec postal glavni delodajalec, med tem ko je trenutni delodajalec postal »drugi« delodajalec.

Ker izplačevalci dohodka običajno niso bili seznanjeni o višini dohodka delavca pri drugem delodajalcu, je to v praksi povzročalo velike težave tako za delodajalce (niso bili prepričani, ali lahko upoštevajo olajšave pri izplačilu ali ne), kot tudi za delavce (velika obveznost za doplačilo dohodnine ob koncu leta).

Izračunavanje zneska, ki se lahko izplača delavcu oz. zneska, ki ga je dovoljeno rubiti po sklepu o izvršbi, pa je povzročalo težave tudi pri izvršbah na prejemke delavca.

Da bi se izognili takim situacijam, je FURS v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravil spremenjeno mnenje, ki (poenostavljeno) določa sledeče:

  • za določitev »glavnega« delodajalca za namene ZDoh-2 prevlada kvalitativni kriterij (vsebina razmerja) nad kvantitativnim (vrednost plačil). Če torej eden od izplačevalcev izplačuje dohodek iz zaposlitve na podlagi kontinuiranega, dalj časa trajajočega razmerja, se tak delodajalec v vsakem primeru šteje za »glavnega« delodajalca, ne glede na višino prihodka.
  • višina prihodka je merodajna šele v primeru, če delavec dejansko opravlja kontinuirano delo in dosega dohodke iz delovnega razmerja pri dveh ali več »rednih« delodajalcih.

Povezava do novega pojasnila: Link

To novo mnenje FURS bo uporabno predvsem za izvrševalce sklepov o izvršbi ter za delodajalce, ki so delavcem dolžni izplačati dohodek za pretekla obdobja (npr. na podlagi sodne odločbe ali poravnave), saj zelo poenostavi njihove naloge.

Obenem pa bo koristno tudi za delavce – prejemnike dohodka, saj si bodo lahko na enostaven način izračunali neto prejemek, ki jim pripada.