Home / Publications / Razveljavitev določb v zvezi z izvršbo na podlagi...

Razveljavitev določb v zvezi z izvršbo na podlagi menice

2014-05

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-286/12 dne 4. junija 2014 razveljavilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-I), ki urejajo poseben postopek izvršbe na podlagi menice (šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, tretji odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena). S tem je izvršbo na podlagi menice približalo ureditvi izvršbe na podlagi fakture kot verodostojne listine.

Bistvo ureditve izvršbe na podlagi menice je bilo v tem, da se je lahko upnik v gospodarski zadevi na podlagi menice, ki jo je priložil predlogu za izvršbo, poplačal iz dolžnikovih denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, torej ne glede na morebiten ugovor dolžnika. Dolžnik torej ne glede na ugovorne razloge ni mogel preprečiti takojšnjega poplačila upnika, kot je to lahko storil pri izvršbi na podlagi fakture, kar je v praksi načeloma omogočalo upniške zlorabe opisanega instituta. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine (kamor uvrščamo tudi menico) sodišče po ugovoru dolžnika sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, razveljavi, zadeva pa se nato obravnava v pravdnem postopku. Vendar tudi to dolžniku pri izvršbi na podlagi menice ni koristilo, saj z nasprotno izvršbo ali posebno tožbo ni mogel uveljaviti vračilo denarnih sredstev, ki so bila z njegovega računa pri organizaciji za plačilni promet prenesena na upnika, vse dokler se v gospodarskem sporu ni ugotovilo, da je bila izvršba oziroma tožbeni zahtevek upnika neutemeljen. Dolžnik vse do tedaj tudi ni mogel uveljavljati vrnitvenega zahtevka s kondikcijsko tožbo v pravdi. Tako je bilo po dosedanji ureditvi poplačilo domnevnega upnika mogoče, še preden je dolžnik imel možnost, da pred katerim koli sodiščem uveljavi argumente v svojo korist oziroma se v sodnem postopku učinkovito izjavi. Tudi vzpostavitev prejšnjega stanja je bila v dosedanjem sistemu izvršbe na podlagi menice zelo otežena. Dolžnik je zaradi omejitev iz 67. člena ZIZ-I vračilo denarja v primeru neutemeljene izvršbe lahko uveljavljal šele potem, ko se je upnikov oziroma tožnikov zahtevek kot neutemeljen izkazal v pravnomočno zaključenem pravdnem postopku. Možnost uveljaviti institut nasprotne izvršbe, s katerim "dolžnik" že v izvršilnem postopku relativno enostavno doseže vrnitev plačanega zneska, je bila pri izvršbi na podlagi menice z zakonom izrecno izključena. Prejšnje stanje je bilo tako možno vzpostaviti šele z večletnim zamikom, v tem času pa se je finančno stanje na strani "upnika" lahko povsem spremenilo. Možnost "dolžnika", da dobi nazaj svoj denar, je tedaj lahko zgolj teoretična.

Ustavno sodišče je ocenilo, da ureditev, kjer se izvršba v celoti opravi (ko ne gre za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe ali drugega enakovrednega izvršilnega naslova) še preden je prizadeta stranka imela kakršno koli učinkovito možnost, da uveljavi morebitne ugovore procesne ali materialnopravne narave, ni skladna s pravico do izjavljanja po 22. členu Ustave in pravico do pravnega sredstva po 25. členu Ustave. Ustavno sodišče je tudi ocenilo, da ugotovitve o neskladnosti z Ustavo ne spremeni niti okoliščina, da sta strogost zaveze in nujnost hitrih postopkov značilnosti meničnega prava, kot tudi, da na presojo ne more vplivati značilnost, da predlagatelj izvršbe na podlagi menice izkazuje svojo terjatev z relativno visoko stopnjo verjetnosti.

Razveljavitev omenjenih določb ZIZ-I pomeni, da bo po novi ureditvi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi menice zadržal izvršitev sklepa o izvršbi in s tem preprečil poplačilo pred njegovo pravnomočnostjo, hkrati pa bo dolžnik imel možnost v samem postopku izvršbe uporabiti tudi institut nasprotne izvršbe.