Home / Publications / Kaj upnikom prinašajo nova pravila izvršbe?

Kaj upnikom prinašajo nova pravila izvršbe?

2014-06

Z namenom izboljšati stanje izvršilnih postopkov in povečati njihovo učinkovitost je dne 30. julija 2014 v veljavo stopila novela Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J).

Novela prinaša številne novosti, med katerimi je zagotovo najpomembnejša nova ureditev nepremičninske izvršbe, ki omogoča upnikom možnost izbire načina prodaje in s tem tudi možnost dosega višje kupnine oziroma hitrejše prodaje ter uspešno izpodbijanje zemljiških dolgov na podlagi javnega razkritja identitete imetnika zemljiškega dolga. Z uvedbo posebnega oklicnega postopka bo sodišče po novem pozvalo imetnike zemljiškega pisma, da sodišču v roku 3 mesecev posredujejo svoje podatke in izročijo izvirnik zemljiškega pisma. V nasprotnem primeru nastopi domneva, da je imetnik zemljiškega pisma lastnik nepremičnine. Novela določa, da se kljub poteku roka, ki ga določa Obligacijski zakonik, s tožbo lahko izpodbijajo dolžnikova pravna dejanja ustanovitve oziroma razpolaganja z zemljiškim dolgom, če ga upnik ali kdo drug izpodbija najkasneje na razdelitvenem naroku.

Če se želi upnik poplačati iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, na kateri je v njegovo korist vpisana hipoteka, bo moral v izvršbi aktivno sodelovati. Novela mu namreč nalaga dolžnost, da svojo terjatev priglasi najpozneje na razdelitvenem naroku. Zastavni upnik, ki svoje terjatve pravočasno ne priglasi, ne izgubi terjatve, ki jo ima do dolžnika, izgubi pa zastavno pravico na predmetni nepremični – izgubi torej upravičenje do poplačila iz vrednosti prav te (zastavljene) nepremičnine. Več o spremembi nepremičninske izvršbe v našem članku »Predlagane spremembe nepremičninske izvršbe«.

V primeru plačilne nezmožnosti dolžnika je upnik po dosedanji ureditvi, ko je želel preprečiti ustavitev izvršbe zaradi neuspešnosti izvršbe s posameznimi izvršilni sredstvi, predlagal odlog izvršbe. V ta namen je sodišče odlog izvršbe vročilo dolžniku in mu določilo rok, v katerem se je izjasnil o odlogu. Če je izvršitelj zadevo že prevzel, je moral upnik predlog za odlog vložiti pri izvršitelju, ki je upnikov predlog poslal dolžniku v odgovor. V praksi se je takšno pridobivanje dolžnikovega odgovora izkazalo za zamudno, zato je novela zaradi pospešitve postopka uvedla, da dolžnikovo soglasje za odlog izvršbe pridobi upnik, ki predlaga odlog izvršbe. Tako bo po novi ureditvi sodišče odložilo izvršbo, ki se je že začela, če bo upnik, ki predlaga odlog, predložil listino, iz katere izhaja soglasje dolžnika z odlogom. Pri izvršbi na nepremičnino pa bo moral upnik predložiti tudi pisno soglasje ostalih upnikov, na predlog katerih je bila dovoljena izvršba na nepremičnino. Upnik lahko predlaga odlog izvršbe le enkrat in najdlje za eno leto. Če upnik predlaga odlog za več kot eno leto, se izvršba ustavi, upnik pa obdrži zastavno pravico na predmetu izvršbe, sodišče pa ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi ali sodnem registru oziroma že opravljenega rubeža premičnin. S tem je zagotovljeno upnikovo varstvo pravic s prisilno zastavno pravico, ki ima tudi možnost, da v okviru zastaralnega roka ponovno predlaga izvršbo.

Po dosedaj veljavni ureditvi je moral upnik v primeru neuspešnega rubeža, če se niso našle stvari, ki so lahko bile predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari niso zadoščale za poplačilo upnikove terjatve, v roku treh mesecev od prvega rubeža predlagati ponovni rubež, sicer se je izvršba ustavila. Novela navedeno obveznost upnikom nalaga tudi v primeru, če izvršitelj rubeža sploh ne bo opravil, ker dolžnik ne bo navzoč, ali prostora ne bo želel odpreti.

Uvedena je tudi obvezna ustavitev izvršbe na plačo in druge stalne prejemke, če dolžnik eno leto pred ali po prejemu sklepa o izvršbi ne bo prejel rubljivih prejemkov iz naslova plače ali drugih stalnih prejemkov.

Novela tudi znižuje varovani znesek, na katerega z izvršbo ni mogoče poseči, in sicer iz zneska minimalne plače na znesek v višini 70 % minimalne plače. Pri izterjavi terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 50 % minimalne plače. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči. Omejitve se razširjajo tudi na dnevnice, potne stroške in jubilejne nagrade, torej na vse dohodke iz delovnega razmerja v širšem smislu, kot jih opredeljuje Zakon o dohodnini. Prav tako navedena omejitev velja pri t.i. upravni izplačilni prepovedi, ko dolžnik dovoli, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa to potrdi. Upravna izplačilna prepoved ima po novi ureditvi glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec.

Zaradi varstva pravic otroka in učinkovitejše izterjave preživnine je novela določila absolutno prednost pri poplačilu terjatev iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarne terjatve, torej predvsem pri izvršbi na plačo in druge stalne prejemke in pri izvršbi na sredstva na računih pri organizacijah za plačilni promet.

Tretji mora po novi ureditvi na zahtevo upnika slednjemu povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Navedeno je pomembno predvsem v primerih, ko je tretji pred zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi razpolagal s primerno listino za vpis lastninske pravice, je pa vpis opustil in tako upnike spravil v zmoto glede lastništva nepremičnin, tako da so ti predlagali izvršbo na to nepremičnino.

Novela določa novo vrsto verodostojne listine, na podlagi katere je možno dovoliti izvršbo. Pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja je po novem kot verodostojna listina lahko podlaga za izvršbo.

Dosedanji zakon je omogočal, da upnik svojo denarno terjatev zavaruje z zastavno pravico na nepremičninah in zastavno pravico na premičninah. Novela prinaša novo sredstvo zavarovanja, in sicer se dosedanjim sredstvom dodaja še možnost zavarovanja s pridobitvijo zastavne pravice na poslovnem deležu. Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovem poslovnem deležu, ki se pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju.